Trenutek, ko preneham sanjati.

Zakaj?
Ker so sanje samo tokrat bolj banalne kot realnost. Smešno, ker do tega res še nikoli nisem prišla. In sploh ne govorim o sanjah, ki se pojavljajo, ko sem budna. Smešno je, kako tvoja podzavest tolikokrat privede do pravilnih odgovorov in ko si končno dovolj daleč, da se lahko obrneš nazaj in vidiš, da je to, po čemer si hrepenel, samo še ena v liniji neumnosti..

In potem je čas, da premisliš.
In med tem ko premišljuješ..